RAZVOJ ČUTIL PRI OTROKU IN POMEN ZA DOBRO POČUTJE

S čutili zaznavamo dogajanje v okolju. So del živčnega sistema z vlogo sprejemanja in obdelave informacij iz okolja, da bi jih lahko gibala predelala v neko aktivnost. Gibanje in um sta torej neobhodno povezana.

Prvi element čutil so čutilni receptorji, ki se nahajajo v čutilnih organih, običajno na površini telesa, nekateri tudi v notranjosti.  Njihova vloga je prevajanje zajetih dražljajev v vzorce, »jezik« živčevja. Receptorji so specializirani za različne tipe dražljajev in v normalnih okoliščinah lahko samo prava modaliteta sproži odziv receptorja.

Čutila so edina povezava med živčevjem in zunanjim okoljem, zato je njihovo verodostojno odslikavanje okolja ključnega pomena za pravilne odločitve posameznika.

RAZVOJ ČUTIL

Človek je že zelo zgodaj čuteče bitje. Najprej se pri plodu prebudi občutek dotika: že pri 7 tednih čuti, kako je obdan s plodovnico, občuti pa tudi delovanje materinih notranjih organov. Najprej čuti z usti, v dvanajstem tednu pa že ima majhne roke in vsak prstni odtis opremljen z mrežo občutljivih celic. Do 17. tedna je čutilo za dotik razvito na vseh področjih kože.

Otrok v maternici na glasnejše zvoke nekoliko trzne že med 18. in 25. tednom nosečnosti, ko je pri dojenčku že razvit sluh. Štiri do pet mesecev staremu plodu bolj odgovarja mirna glasba, medtem ko pri dinamični postane nemiren.

Pri 20. tednu se pojavijo še ostala čutila: otrok vidi (razloči svetlo in temno), vonja in okuša.

RAZVOJNO STAREJŠE SKUPINE ČUTIL SO TRI

Po V. Ščuka ločimo razvojno starejša (okus, vonj, voh) ter mlajša (vid, sluh) čutila. Skupine razvojno starejših čutil (kar pomeni, da so predvsem dobro razvite pri živalih), so tri, pravimo pa jim lahko tudi »čutila na blizu«. Človeku omogočajo razvoj najosnovnejših psiho-socialnih potreb in je zato pomembno, da jih pri predšolskih otrocih še kako razvijamo, drugače lahko pretirano zakrnijo.

OKUS – sprejemanje odločitev

Osnova za sprejemanje odločitev je okus. Prvi je materino mleko, ko otrok do potankosti razišče njegov okus v povezavi s toplino kože mame. Pomeni mu varnost, pripadnost in ljubezen. Že v otroštvu naj bi se naučili, kaj lahko sprejmemo in kaj odklonimo. Vsiljevanje hrane torej ni prava vzgojna odločitev. Otrok hrane ne odklanja zato, da bi nagajal odraslim, vendar zato, ker s tem sprejema odločitev da je bodisi ne mara, bodisi je sit. In to je potrebno spoštovati. Starši lahko poskušamo z nasveti otroka spodbujati k preizkušanju novega, vendar moramo vedeti, da manj kot bomo vsiljivi, bolj nas bo otrok poslušal.

Človek sicer razlikuje med stotinami različnih okusov, ker je okus vezan na zaznavo vonja, tipa in toplote ter celo bolečine. Pretežni del okušalnih brbončic je na jeziku, ki mu dajejo značilno rdečo barvo. Dalj časa kot sladek, ostane v ustih priokus grenkega, nanj smo tudi najbolj občutljivi.

TIP – občutek varnosti

Skrivnost bogastva tipnih zaznav je v njihovi povezanosti z ostalimi zaznavami, zlasti s centri za čustvovanje. To je še posebej pomembno za lastno občutenje telesa, razvoj osebnosti in doživljanje sebe. Otrok preko kože raziskuje najprej maternico, nato pa mu jo nadomesti materino toplo naročje, kamor se ob nevarnosti umakne. Otrok refleksno išče toplino in varnost: če ne najde varnosti, nastopijo strahovi. Z odraščanjem vedno bolj razvija čutila »na daljavo« (vid in sluh), vendar žal pozablja na tip, ki naj ga predvsem v predšolskem obdobju razvije v prid občutka varnosti in poguma.

VOH – zasnova čustev

Nekatere vrste samcev metuljev zaznajo samičke na 11 kilometrov daleč. Po vonju bi se zlahka prepoznavali tudi ljudje, a kaj, ko raje prekrijemo naravni vonj z močnimi umetnimi parfumi. Bolje sicer vonjajo ženske, kot moški, še najbolj med nosečnostjo in tik pred menstruacijo. Voh je pri človeku bolje razvit, kot tip in okus, vendar prav tako vezan na doživljanje ugodja, odpora, strahu… Zaznamo ga takoj. Ker se dražljaji prenašajo na nižje ležeče centre vegetativnega živčevja (odgovorno za delovanje dihal, prebavil, srca, obtočil ipd.) leži tu odgovor na blagodejni učinek aroma-terapevtskih postopkov. Otroke redno vključujte v zaznave različnih vonjev v naravi. Ko bodo odrasli, bodo znali čustva ubesediti, kot ubesedijo vonjave in v vsakem najti značilne lastnosti. Prava sivka, denimo, tradicionalno pomirja.

VSA OBČUTJA V ENEM?

Predstavljajte si morje. Ljudje cenimo tople sončne žarke, ki božajo obraz. Toplina nam pomeni življenje! Neizmerno obožujemo nežne vonjave, tiho šumenje morja, slani okus kože ter ljubkovalni šepet na uho. Vse to neznansko pomirja in ustvarja varnost ter zaupanje!

Si predstavljate, da bi lahko bila vsa ta občutja skrita v majhni blazinici? S Solko je to mogoče!

Grelna blazina, ki ob nežnih zrnih slovenske soli vsebuje tudi cvetove sivke (tradicionalno pomirja) se je razvila iz otroških zamisli in potreb staršev. Lahko greje ali hladi!

Grelne blazine so že od nekdaj krasile in odišavljale domove ljudi, ki razumejo naravo in se vsakodnevno vračajo vanjo. Skupaj z otroki, ki bodo, ko odrastejo cenili njene modrosti za dobro počutje in blagodejen vpliv na čute.

In če povzamemo: ključnega pomena za občutek varnosti pri človeku je razvoj tipa – torej varen dotik. Grelna blazina Solka ga tako malim, kot velikim otrokom, pomirjujoče deli s svojim nežnim objemom.